S sodelavkami redno hodimo na kavo v času, ki je namenjen malici. To je zelo koristno za pozitivno klimo in dobre delovne odnose pa še sprostimo se in malo poklepetamo. Vedno gremo v isti lokal, ki je v neposredni bližini podjetja in večkrat srečamo tudi druge, ki delajo pri nas, šefe itd. Skratka vsi hodimo sem, ker je najbližje.
Nazadnje je pogovor med nami prešel na ogovarjanje naše nadrejene. Vse smo imele veliko povedati, ker je nobena ne mara. Je važna, misli da čisto vse ve in je zelo pokroviteljska do drugih. Jaz sem glasno ugotovila, da je v bistvu nesposobna, krade ideje drugih, ker jih sama itak nima, na svoj položaj pa je sigurno prilezla tako, da je spala z direktorjem. Potem smo se vse po vrsti spravile na obiranje njenega videza in jaz spet s svojim gromkim glasom začnem razpredati, kako je že stara in zgubana, da ji ne pomagajo več nobene kreme, make-up pa itak še bolj poudari njeno ostarelost. Takrat opazim, da vse sodelavke molčijo in gledajo dobesedno z belim, nekatere pa imajo očitno isto težavo kot jaz- farbajo. Pa saj mi je bilo že vse jasno, za mano stoji- takoj sem dobila enako barvo kot nekatere sodelavke, a najbrž v bolj močni niansi.
Stara vešča mirno in odločno pove, da so prišli revizorji, zato morajo biti vsi v podjetju, da pomagajo pri iskanju papirjev, dajanju podatkov…zato, da nas je prišla iskat. Meni reče, naj grem z njo. O ne!!! Sprašujem se, kaj vse je slišala. Čisto rdeča in zaprepadena grem za njo v njeno pisarno, kjer mi najprej razloži kaj vse naj priskrbim revizorjem, na koncu pa mi reče, da bo tudi moja mladost nekoč minila in tudi sama bom takrat zgubana in ne bo mi prijetno o tem poslušati od mlajših. O groza! Čisto osramočena sem se ji opravičila za svoje govoričenje in se izgovorila na slab dan. Da sem se mogla znesti nad nekom in sem se pač na šefico saj je to najlažje… Rekla sem ji, da se zavedam, da je bilo resnično grdo od mene in da se ne bo ponovilo.
Ko sem stopila iz njene pisarne mi je obraz hotel kar razpasti od huronske sramote. Vseeno sem bila relativno zadovoljna, ker mi je bilo jasno, da je slišala samo zadnji del, ki je bil manj obremenilen. Če bi slišala vse, bi sedaj verjetno odhajala skozi vhodna vrata podjetja, v roki bi držala knjižico in zagotovo bi bila bleda.
>>> Majine izkušnje - 1.
>>> Majine izkušnje - 2.
>>> Majine izkušnje - 3.
>>> Majine izkušnje - 4.
>>> Majine izkušnje - 5.
>>> Majine izkušnje - 6.
>>> Majine izkušnje - 7.
>>> Majine izkušnje - 8.
|